V sodelovanju z Univerzo za tretje življenjsko obdobje je Matic Smrekar v zimskih mesecih 2013 pripravil dve astronomski predavanji v Luciji. Na prvem predavanju je predstavil vesolje kot celoto, kako izgleda, kaj so galaksije, kako nastanejo zvezde, skratka kako danes vesolje razumemo v celoti. Na naslednjem predavanju smo se posvetili razvoju Osončja, kometom, asteroidom in meteorjem. Spraševali smo se, če nam morda res lahko kaj vesoljskega prileti na domače dvorišče!

Na povabilo Šolskega centra Celje je Matic Smrekar 26. marca 2013 vodil astronomsko predavanje in delavnico. Udeležili so se je dijaki različnih letnikov iz množice tamkajšnjih srednjih šol. Sprva smo si ogledali, kako deluje vesolje, kako nastajajo galaksije in kako se rojevajo zvezde.

Nato so se dijaki lotili vesolja s svojimi rokami. Izdelali smo modele različnih objektov in si s tem približali predstavo o tem, kako in zakaj se tako obnašajo galaksije, zvezde, planeti, Luna, Zemlja in Sonce. Zakaj je Sončev mrk viden ob mlaju? Ali lahko opazujemo polno Luno podnevi? Na ta način so dijaki spoznali vesolje in osvojeno znanje pomešali z ustvarjalnostjo. Takšen način dela je dijakom bistveno bližje, posledično je njihovo sodelovanje precej boljše. Rezultati pa govorijo sami zase.

Foto: Klemen Čotar, Maruša Mole & Matic Smrekar

Na Svetih treh Kraljih smo 19. decembra 2012 izvedli naravoslovni dan za učence OŠ Rovte. Začeli smo s predavanjem, nadaljevali s spoznavanjem vrtljivih zvezdnih kart in zaključili z opazovanjem zvezd.

Spodaj je nekaj vtisov naravoslovnega dne.

Foto: Klemen Čotar in Matic Smrekar.

Daljnogled oz. binokular je med vsemi optičnimi inštrumenti zagotovo eden izmed najbolj uporabnih. V primerjavi s teleskopi je majhen in lahko prenosljiv. Običajno imajo binokularji majhne povečave in posledično velika zorna polja. Nekateri objekti so namreč preveliki za teleskope in pretemni za opazovanje s prostim očesom ter na ta način idealna tarča za daljnoglede. Mednje zagotovo spadajo večje razsute kopice, kjer ima opazovanje z daljnogledom celo prednost pred astrofotografijo. Naslednji so velike, površinsko šibke meglice. Poleg tega so v dosegu daljnogledov številne galaksije, kopice in meglice. Veliko možnosti odpirajo tudi pri vizualni fotometriji spremenljivih zvezd in kometov. Nenazadnje pa so prave poslastice opazovanja z daljnogledi zagotovo kometi. Svetlejši primerki imajo pogosto več stopinj dolge repe, ki ne pridejo v polje teleskopa. Obenem so površinsko šibki in jih s prostim očesom ne vidimo dobro (z izjemo Velikih kometov).

Levo: daljnogled OO 11x80, desno AP 10,5x70. Foto: Matic Smrekar.

Varna uporaba

Kako lahko varno in odgovorno uporabljamo laserske kazalnike pod nočnim nebom? Vklopimo ga šele, ko držimo laser visoko v zrak. Pri tem vedno stojimo! Dlan, s katero držimo laser, je vedno višje od glave. Poskrbimo, da je žarek vedno usmerjen v zrak in ne svetimo nižje od 20 stopinj nad obzorjem. Glede na številne izkušnje s kazanjem objektov na nočnem nebu je dovolj 10 mW zelen laser. Vse, kar je več, po nepotrebnem predstavlja dodatno nevarnost. Bodimo torej nadvse previdni in odgovorni!

Tipičen zelen laserski kazalnik kot jih uporabljamo v astronomiji. Vir: testfreaks.com.

Intervju z doc. dr. Polono Jaki Mekjavić, dr. med.