Laserski kazalniki

Varna uporaba

Kako lahko varno in odgovorno uporabljamo laserske kazalnike pod nočnim nebom? Vklopimo ga šele, ko držimo laser visoko v zrak. Pri tem vedno stojimo! Dlan, s katero držimo laser, je vedno višje od glave. Poskrbimo, da je žarek vedno usmerjen v zrak in ne svetimo nižje od 20 stopinj nad obzorjem. Glede na številne izkušnje s kazanjem objektov na nočnem nebu je dovolj 10 mW zelen laser. Vse, kar je več, po nepotrebnem predstavlja dodatno nevarnost. Bodimo torej nadvse previdni in odgovorni!

Tipičen zelen laserski kazalnik kot jih uporabljamo v astronomiji. Vir: testfreaks.com.

Intervju z doc. dr. Polono Jaki Mekjavić, dr. med.

Mnogo astronomov uporablja vsem dobro znane zelene laserske kazalnike, ki jih lahko brez težav kupimo kar preko spleta. Moči laserjev segajo od 5 do 100 mW. S slednjimi zlahka pokamo balone in prižigamo vžigalice. Uporabljamo jih za kazanje po nebu in nam predstavljajo pomemben učni pripomoček med nočnimi opazovanji.

Na astronomskih opazovanjih, srečanjih in izobraževanjih, kjer je pogosto prisotnih veliko ljudi, večkrat lahko opazimo svetenje v ljudi ("za štos" - a la Star Wars). Večkrat smo priča svetenju z laserjem ob pasu, usmerjenim navzgor ("po kavbojsko"), svetenje po tleh in horizontalno v višini glave, svetenje v grmovje, stavbe, hribe, letala in avtomobile. Doživeli smo že, da je celo eden izmed slovenskih astronomov zvečer svetil z laserjem v avto, v katerem smo se peljali. Za štos.

Takšno ravnanje je neodgovorno, obenem pa po mnenju oftalmologov (očesnih zdravnikov) izjemno nevarno! Z namenom, da opozorimo na neodgovornost in nevarnosti, smo za strokovno mnenje vprašali doc. dr. Polono Jaki Mekjavić, dr. med., zaposleno na Očesni kliniki Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani.

Uvod v intervju je pospremila z besedami: »Laserska svetloba povzroči na očeh najtežje okvare na očesni mrežnici, ki je subspecialistično področje mojega dela. Pred kratkim sem reševala vid dvanajstletniku, ki je med počitnicami na morju kupil laserski kazalnik in ga uporabljal kot igračo. Prinesel ga je domov, doma pa si je zgolj iz radovednosti z njim posvetil direktno v oči. Nepravilno uporabljena laserska svetloba lahko nepopravljivo okvari centralni vid, še več, z leti se stanje lahko še poslabša«.

1. Ali so laserski kazalniki nevarni za oči?

Laserski kazalniki so različni. Razlikujejo se predvsem po barvi svetlobe (valovni dolžini) in po moči, ki jo merimo v vatih (mW). Tako imajo različni laserji različno maksimalno dovoljeno izpostavljenost (Maximum Permissible Exposure-MPE). Le-ta je definirana kot meja med varnostjo in potencialno škodlivostjo. Na podlagi tega je narejena razvrstitev laserjev v štiri razrede, ki jih označujemo s številkami, znotraj teh razredov pa so še podskupine označene z veliko črko. Višja številka razreda pomeni večjo nevarnost laserske svetlobe. Vsak laserski kazalnik mora imeti tudi podatek v kateri rared je razvrščen. Brez nevarnosti za oči so laserji iz razreda 1 in 1M, seveda, če se uporabljajo brez dodatnih optičnih instrumentov (zbiralnih leč). Varni za oko so tudi laserji iz razreda 2, če je izpostavitev očesa laserski svetlobi naključna, torej manj kot 0,25 sekunde. 0,25 sekunde je čas, ki ga potrebujemo, da spontano zapremo oko oz. pomežiknemo ali pa obrnemo glavo in s tem preprečimo nadaljno obsevanje očesa. Če poenostavim, med varne laserske kazalnike uvrščamo tiste, katerih moč je do 1 mW oz. imajo oznako razreda 1 ali 2.

2. Kakšne trajne in kakšne začasne poškodbe očesa lahko povzroči pogled v žarek laserskega kazalnika?

Začasne poškodbe očesa se kažejo s poslabšanjem vidne ostrine, težavami pri branju, zameglitvijo vida in t.i. pa-slikami. Ti znaki sami od sebe izzvenijo. Čas, ki je potreben za to, pa je različen pri posameznih ljudeh, odvisen pa je tudi od svetlobe okolice in od časa izpostavitve laserski svetlobi. Če motnje v vidu ostanejo še po nekaj urah, je potreben zdravniški pregled. Laserska svetloba lahko namreč povzroči trajne spremembe očesne mrežnice; uniči fotoreceptorje, kar se kaže s trajnim izpadom v vidnem poju. Če je prizadet centralni del mrežnice, t.i. rumena pega, ostane zmanjšana vidna ostrina torej slabši vid. Še več let po poškodbi lahko pride še do dodatnega poslabšanja vida, saj se na mestu, kjer je mrežnica okvarjena, lahko začnejo razraščati nove žile, ki še dodatno povečujejo izpad v vidnem polju.

3. Ali so poškodbe odvisne od barve laserja? Namreč vemo, da modri fotoni nosijo več energije kot zeleni, ti pa več kot rdeči. Poleg tega je oko različno občutljivo v različnih barvah.

Običajni laserski kazalniki imajo rdečo svetlobo z valovno dolčino med 630 in 670 nm, obstajajo pa tudi laserski kazalniki z zeleno svetlobo z valovno dolžino 532 nm. Človeško oko je najbolj občutljivo za valovne dolžine okrog 550 nm. Pri zelenih laserjih je potrebna še posebna pozornost, saj je laserski žarek pri nekaterih izmed njih sestavljen iz več pulzov laserske svetlobe z veliko močjo v vsakem posameznem pulzu, proizvajalec pa običajno navede povprečno moč, kar lahko zavede da napačno interpretiramo njegovo (ne)varnost.

4. Kakšne poškodbe nastanejo pri različnih močeh laserjev? V namene kazanja po nebu se večinoma uporabljajo naslednje moči: 5 mW, 10 mW, 15 mW, 30 mW, 50 mW in celo 100 mW.

Laserji z zgoraj navedeno močjo so po mednarodnih standardih razvrščeni v Razred 3R in 3B (po britanskih standardih) oz. v IIIA in IIIB (po ameriških standardih). Ti laserji presegajo maksimalno dovoljeno vrednost za naključno izpostavitev in potencialno lahko povzročijo okvaro očesa. Pri njihovi uporabi je pomembno, da se jih uporablja skladno s priloženimi navodili, da se s tem omogoči varno uporabo. Zelo pomembno je, da s temi laserji nikoli ne svetimo direktno v človeka kot tudi ne v ogledalo ali druge gladke površine s katerih se žarek odbije.

5. Kako so poškodbe odvisne od trajanja gledanja v laserski žarek?

Pri močnejših laserjih za poškodbo zadostuje krajši čas. Za laserje, ki imako moč do 5mW, velja, da pri naključni osvetlitvi očesa še ne naredijo poškodbe, saj človek refleksno odreagira na osvetlitev tako, da pomežikne ali pogleda stran. S tem je izpostavitev krajša od 0,25 sekunde, kar pri laserski svetlobi do moči 5mW prepreči poškodbo mrežnice. Če je moč laserja večja, pa je 0,25 sekundna direktna izpostavitev laserski svetlobi že tako velika, da povzroči okvaro očesa. Pri močnih laserjih lahko okvare očesa nastanejo že v mikrosekundi, celo že pri gledanju v odboj laserskega žarka.

6. Na katerem delu očesa nastanejo poškodbe?

Pri laserjih, ki jih uporabljate za kazanje po nebu, nastanejo okvare na očesni mrežnici. To je del očesa v katerem so fotoreceptorji, torej celice, ki zaznajo svetlobo. Njihova gostota je največja v centralnem delu mrežnice, ki ga imenujemo rumena pega. Rumena pega je pomembna za centralni vid. V primeru, da z laserjem posvetimo v oko, to svetlobo pogledamo s centralnim delom mrežnice in če je prejeta moč na površino (iradijanca) prevelika, se fotoreceptorji poškodujejo. Poškodovani fotoreceptorji pa ne morejo več zaznati svetlobe.

7. Morda kakšen nasvet za konec?

Laserski kazalniki torej niso igrača, potrebno jih je uporabljati odgovorno. Laserski kazalnik aktiviramo, ko ga usmerimo na željeni predmet. Nikoli z njim ne svetimo v človeka. Preden kupimo laserski kazalnik, pa je potrebno preveriti, da ima ime proizvajalca in datum proizvodnje, da ima opozorilo pred izpostavljanjem laserski svetlobi in oznako v kateri razred je uvrščen.