Po polnoči 28. junija 2011 smo s Krima lahko opazovali svetlikanje neba, bolj poznano pod tujko "airglow". Gre za pojav vzbujenih atomov kisika (najbolj pogosto), natrija ali molekul OH in O2 v vrhnjih plasteh Zemljine atmosfere. Na spodnjih fotografijah se vidi svetlikanje atomov kisika kot zelenkaste pramene, ki se vzpenjajo preko južnega neba.

22:06UT. Foto: Jure Atanackov.

22:15UT. Foto: Jure Atanackov.

/>

15. junija smo lahko opazovali enega najdaljših in najtemnejših popolnih Luninih mrkov v zadnjih dveh desetletjih. Luna je potovala praktično skozi središče Zemljine sence, ki je bila zaradi nedavne aktivnosti več vulkanov tudi dodatno potemnjena.

Mrk smo v opazovali s Krima, kjer so bili odlični pogoji za opazovanje – jasno in čisto nebo ter nizko jugovzhodno obzorje. Luna je vzšla že v delni fazi mrka in je prešla v popolni mrk še na zelo svetlem nebu. Tako smo prvo polovico mrka potemnjeno rjastordečo Luno na vse temnejšem modrem ozadju večernega mraka. Okoli sredine mrka in v drugi polovici mrka je bil razgled izjemno spektakularen, saj se je zatemnjena polna Luna nahajala v ozvezdju Strelca na bogatem zvezdnem ozadju središča poletne Rimske ceste.

Tokratni mrk se gotovo uvršča kot najtemnejši mrk po mrkih v letih 1992 in 1993 po izbruhu filipinskega vulkana Pinatubo, ki so bili prav tako zelo temni. Z vizualno fotometrijo s prostim očesom in defokusiranim Antaresom ter delto Škorpijona smo ocenili sij Lune na +1.8 magnitude. Danjonovo število ocenjujemo na L=0.8 (L=0 za središče sence in L=1 za okoliški del). Med sredino mrka je bila Luna res izjemno temna, za kakšnih 15 minut, ko je šla skozi samo središče sence je bila zelo temna, temnorjave, rjaste barve, praktično brez vidnih detajlov. Ob koncu mrka se je pojavil svetel rumenkasto oranžen severovzhodni rob sence.

20:55 LT. Foto: Nina Smrekar.

20:52 LT. Foto: Janez Kos.

Med 27. in 29. aprilom 2011 smo v okviru dejavnosti AD Labod z Državno srednjo šolo s slovenskim učnim jezikom Srečko Kosovel iz Opčin pri Trstu izpeljali Astronomski izobraževalni tabor. 3 dni smo se družili, učili, izdelovali plakate, modele in makete objektov v vesolju.

Spodaj je na voljo nekaj vtisov s tabora. Foto: Matic Smrekar in Daša Rozmus.

Tabor smo začeli z nekaj uvodnimi napotki in navodili. Sledilo je nekaj družabnih igric, nato pa smo se lotili dela. Predstavili smo program in urnik ter se takoj spravili na delo - brskanje po literaturi.

DIMM (Differential Image Motion Monitor) je metoda, kjer opazujemo dve sliki zvezde, ki naredita po atmosferi različno pot. To dosežemo z zaslonom z dvema luknjama pred teleskopom. Ker so celice zraka z različno optično gostoto navadno velike okoli 10 centimetrov, je potreben teleskop vsaj 20 cm premera, luknje na maski pa ne smejo biti prevelike. V našem primeru imata luknji premer 5 cm in sta 17 centimetrov narazen.

Naše meritve seeinga z DIMM 25-cm f/4.7 Skywatcher Newtonom, 6. 5. 2011 med 00:00 in 00:30 UT, Medvedje Brdo. Software: http://www.alcor-system.com/us/DimmSoftware/index.html.

Med 11. in 13. marcem 2011 smo v okviru dejavnosti AD Labod skupaj z Osnovno šolo Stična in Osnovno šolo Milana Šuštaršiča organizirali Astronomski izobraževalni tabor. Potekal je na CŠOD Čebelica, blizu Trebnjega.

Na začetku tabora smo udeležencem razdelili delovno gradivo, nato pa so sledile spoznavne igrice.