slideshow 1 slideshow 2 slideshow 3 slideshow 4 slideshow 5 slideshow 6 slideshow 7 slideshow 8 slideshow 9 slideshow 10 slideshow 11 slideshow 12

Popolni Lunin mrk 15. junija 2011

15. junija smo lahko opazovali enega najdaljših in najtemnejših popolnih Luninih mrkov v zadnjih dveh desetletjih. Luna je potovala praktično skozi središče Zemljine sence, ki je bila zaradi nedavne aktivnosti več vulkanov tudi dodatno potemnjena.

Mrk smo v opazovali s Krima, kjer so bili odlični pogoji za opazovanje – jasno in čisto nebo ter nizko jugovzhodno obzorje. Luna je vzšla že v delni fazi mrka in je prešla v popolni mrk še na zelo svetlem nebu. Tako smo prvo polovico mrka potemnjeno rjastordečo Luno na vse temnejšem modrem ozadju večernega mraka. Okoli sredine mrka in v drugi polovici mrka je bil razgled izjemno spektakularen, saj se je zatemnjena polna Luna nahajala v ozvezdju Strelca na bogatem zvezdnem ozadju središča poletne Rimske ceste.

Tokratni mrk se gotovo uvršča kot najtemnejši mrk po mrkih v letih 1992 in 1993 po izbruhu filipinskega vulkana Pinatubo, ki so bili prav tako zelo temni. Z vizualno fotometrijo s prostim očesom in defokusiranim Antaresom ter delto Škorpijona smo ocenili sij Lune na +1.8 magnitude. Danjonovo število ocenjujemo na L=0.8 (L=0 za središče sence in L=1 za okoliški del). Med sredino mrka je bila Luna res izjemno temna, za kakšnih 15 minut, ko je šla skozi samo središče sence je bila zelo temna, temnorjave, rjaste barve, praktično brez vidnih detajlov. Ob koncu mrka se je pojavil svetel rumenkasto oranžen severovzhodni rob sence.


20:55 LT. Foto: Nina Smrekar.

20:52 LT. Foto: Janez Kos.

Astronomski izobraževalni tabor - Državna srednja šola s slovenskim učnim jezikom Srečko Kosovel

Med 27. in 29. aprilom 2011 smo v okviru dejavnosti AD Labod z Državno srednjo šolo s slovenskim učnim jezikom Srečko Kosovel iz Opčin pri Trstu izpeljali Astronomski izobraževalni tabor. 3 dni smo se družili, učili, izdelovali plakate, modele in makete objektov v vesolju.

Spodaj je na voljo nekaj vtisov s tabora. Foto: Matic Smrekar in Daša Rozmus.

Tabor smo začeli z nekaj uvodnimi napotki in navodili. Sledilo je nekaj družabnih igric, nato pa smo se lotili dela. Predstavili smo program in urnik ter se takoj spravili na delo - brskanje po literaturi.



Meritve atmosferskega seeinga

DIMM (Differential Image Motion Monitor) je metoda, kjer opazujemo dve sliki zvezde, ki naredita po atmosferi različno pot. To dosežemo z zaslonom z dvema luknjama pred teleskopom. Ker so celice zraka z različno optično gostoto navadno velike okoli 10 centimetrov, je potreben teleskop vsaj 20 cm premera, luknje na maski pa ne smejo biti prevelike. V našem primeru imata luknji premer 5 cm in sta 17 centimetrov narazen.


Naše meritve seeinga z DIMM 25-cm f/4.7 Skywatcher Newtonom, 6. 5. 2011 med 00:00 in 00:30 UT, Medvedje Brdo. Software: http://www.alcor-system.com/us/DimmSoftware/index.html.

Astronomski izobraževalni tabor - marec 2011

Med 11. in 13. marcem 2011 smo v okviru dejavnosti AD Labod skupaj z Osnovno šolo Stična in Osnovno šolo Milana Šuštaršiča organizirali Astronomski izobraževalni tabor. Potekal je na CŠOD Čebelica, blizu Trebnjega.

Na začetku tabora smo udeležencem razdelili delovno gradivo, nato pa so sledile spoznavne igrice.



Naravno temne noči pri nas

Noči z meglo znajo imeti na svetlost nočnega neba tako dobre kot slabe posledice. Kadar imamo pri tleh tanko plast megle, ta deluje kot dober "ojačevalec" svetlobnega onesnaženja. V takšnih nočeh lahko na kolikor toliko sprejemljivo nebo pozabimo tudi v krajih, ki so precej oddaljeni od virov svetlobe.

Na drugi strani imamo noči, ko se nad kotline ali celo nad večje področje spusti nekaj 100 metrov debela plast megle. Takrat megla deluje kot pokrivalo in lahko zelo dobro ali v ekstremnih primerih celo popolnoma blokira svetlobo, ki prihaja iz naslova zunanje razsvetljave. Bolj obširno kot je področje megle in bolj debela kot je, bolj temno nebo si lahko obetamo. Nekaj noči na leto si tako lahko z visoko ležečih opazovališč ogledamo prizor naravno temnega neba tudi v svetlobno onesnaženi Sloveniji.


Fotografija severnega dela neba. Meritev SQM-L je bila v trenutku nastanka fotografije 21.93 mag/"2. Bodite pozorni na temne prašne oblake v Rimski cesti, ki gredo v dveh krakih od spodnjega dela fotografije proti Severnici, ki leži malo nižje od sredine fotografije. Oba kraka sta se jasno videla s prostim očesom! Na obzorju ni niti sledi (!) svetlobnega onesnaženja. Fotografija je narejena s 52 s ekspozicije pri f/2.8 in ISO1600 s fotoaparatom Nikon D40 in 10 mm f/2.8 objektivom Sigma. Foto: Jure Atanackov.


Strani

Copyright © Zlahkoto.si

Theme by Danetsoft and Danang Probo Sayekti inspired by Maksimer