Od konca junija leta 2011, ko smo pojav svetlikanja neba iz Slovenije lahko opazovali celo s prostimi očmi, pa do sedaj ga lahko vidimo na nočnih panoramskih fotografijah v množici jasnih noči. Za vizualna opazovanja po drugi strani potrebujemo nekaj sreče, opazovalnih izkušenj in kvalitetno opazovalno lokacijo. Ta mora biti predvsem karseda temna, torej čim manj svetlobno onesnažena. Takšno iskanje je tako v Sloveniji kot v Evropi vsaj za zdaj bolj ali manj Sizifovo delo.
Najboljša opazovanja pojava smo v letu 2012 naredili na astronomski odpravi na Kanarske otoke, na La Palmo, septembra 2012. Ni skrivnost, da smo opazovali na višini 2400 metrov poleg največjih observatorijev. Lokacija leži na vrhu vulkanske kaldere z imenom Roque de los Muchachos (RQM). Lokacija je visoko, relativno malo svetlobno onesnažena (ni pa povsem temna!) in ima prosojno ter običajno precej mirno atmosfero. To vse skupaj omogoča kvalitetna astronomska opazovanja.
Intenzivno sevanje vzbujenih kisikovih atomov se je dobro poznalo tudi na merilcih svetlosti neba, saj se rezultati na naše presenečenje niso spustili toliko, kot smo si želeli. V povsem jasni noči bi pričakovali mertive nad 21,7 mag/''2. Nekaj je k temu zagotovo pripomoglo lokalno svetlobno onesnaženje. Toda številke so bile glede na primerjalne fotografije iz Slovenije in glede na vizualni efekt še vedno presenetljivo nizke. Za povsem temno noč brez svetlobnega onesnaženja na tej lokaciji zagotovo potrebujemo debelo vlažno (oblačno) inverzijsko plast, ki blokira svetlobo otoških naselij. Takšne vremenske situacije med našimi opazovanji žal ni bilo.
Pa vendar je bilo nebo vizualno kljub temu fantastično. Vsaj za opazovalca, vajenega slovenskih razmer. Pravi balzam za oči! Tistim, ki so imeli v preteklosti okusiti popolnoma temno nebo, pa predstava na RQM ni bila tako impresivna. Pogled na (vsaj) takšno nebo mora doživeti vsak astronom, saj se šele takrat resnično zavemo, kako zelo uničeno je nočno nebo nad Slovenijo in kaj zamujamo. Obenem nam takšna opazovanja dajejo veliko motivacije za intenzivno ukvarjanje s problemom razsipne nočne razsvetljave.
Več kot besede zagotovo povedo fotografije. Najbolj intenzivno je bilo svetlikanje neba zvečer nekje do enih zjutraj, potem pa je proti jutru počasi slabelo. V nekaterih nočeh naravnega svetlikanja praktično nismo opazili. S prostim očesom tudi takrat, ko je bilo najbolj intenzivno, nismo zaznali zelenkaste barve svetlobe. Ta se pojavi šele na fotografijah. Izgledalo je podobno kot pri nas v jasnih nočeh vidimo svetlobno onesnaženje, le da so se pri pozornem opazovanju znotraj svetlih oblakov pojavljale vlaknaste strukture.
Copyright © Zlahkoto.si
Theme by Danetsoft and Danang Probo Sayekti inspired by Maksimer