Orionidi 2016

V noči iz 20. na 21. oktober 2016 pričakujemo maksimum meteorskega roja Orionidov. Najbolje bodo vidni proti jutru, opazovalni pogoji pa bodo letos, glede na Luno, bolj slabi, saj bo zjutraj vzšla Luna. Roj je aktiven od 2. oktobra do 7. novembra.

Meteorji enega roja prihajajo navidezno iz iste točke na nebu. Vir: NASA.

Pojavijo se vsako leto konec konec oktobra, ko Zemlja potuje skozi prašne delce, ki jih je za sabo pustil komet Halley. Njihova predvidena aktivnost je okoli 25 meteorjev na uro. Veljajo za zelo hitre meteorje, saj skozi Zemljino atmosfero potujejo s hitrostjo 66 km/s, za sabo pa pogosto pustijo tudi sled.

Orbita kometa Halley. Vir: astronomy.swin.edu.au

Kdaj opazovati?

Prve meteorje iz roja Orionidov bomo lahko opazili že 2. oktobra, videli pa jih bomo nekje do 7. novembra. Vrhunec aktivnosti bodo dosegli v noči iz 20. na 21. oktober. Z opazovanji lahko začnemo že ob 19h, ko se v naših krajih začne astronomska noč. Meteorji bodo navidezno prihajali iz ozvezdja Orion, ki pa začne vzhajati šele ob 23h. Najboljši čas za opazovanje je med polnočno in zoro, vendar pa letos pogoji za opazovanje ne bodo najboljši, saj bo opazovanja motila okoli 20 dni stara Luna.

Kam naj gledam?

Radiant (točka, iz katere meteorji navidezno izhajajo) Orionidov leži v ozvezdju Oriona. Največ meteorjev bomo tako opazili, če bomo svoj pogled usmerili proti vzhodnemu delu neba.

Radiant Orionodov.

Kje naj opazujem?

Za opazovanje se je najbolje odpraviti na lokacijo, ki je čim dlje od moteče javne razsvetljave, razsvetljenih cerkva, plakatov in ostalih virov, ki povzročajo svetlobno onesnaževanje. Priporočamo kakšen travnik na vrhu hriba, od koder vidimo nebo vse do obzorja.

Opazovanja meteorjev lahko moti Luna, saj s svojo svetlostjo razsvetli nebo, zaradi česar lahko vidimo zgolj svetlejše predstavnike roja. Letos imamo z Luno srečo, saj bo na dan maksimuma 3 dni stara Luna zašla že ob 19:40 in praktično ne bo motila opazovanj.

Kako opazovati meteorje?

Opazovanje meteorjev je najbolj preprosto astronomsko opazovanje nasploh. Vse kar potrebujemo je kakšna mehkejša podlaga za ležanje in veliko toplih oblačil. Uležemo se na tla in zremo v nebo ter čakamo, da nas razveseli kakšen svetel utrinek.

Kako fotografiramo meteorje?

Za fotografijo potrebujemo fotoaparat, ki je sposoben narediti fotografijo z dolgim časom (vsaj 30 sekund). Najlažje bo, če ga pritrdimo na fotografsko stojalo, saj mora biti fotoaparat pri miru.
Poskrbeti moramo, da je slika karseda ostra. Običajno je potrebno ročno ostrenje, saj so zvezde prešibke, da bi ostrili z avtomatskim načinom.

Fotoaparat usmerimo v željen del neba. Priporočljivo je izbrati del neba blizu obzorja, saj bo tam največ meteorjev.

Fotoaparat nastavimo na visoko občutljivost (npr. ISO1600), objektivu pa čim bolj odpremo zaslonko. Nato sprožimo fotografijo. Sprva je dobro, da preizkusimo različne čase in občutljvosti. Če bo čas fotografije predolg, bo nebo preosvetljeno in meteorjev ne bomo videli. Če bo čas prekratek ali občutljivost prenizka, na fotografiji ne bomo imeli zvezd, ujeli pa bomo samo najsvetlejše meteorje.

Kaj je razlika med meteorjem, meteoritom in meteoroidom?

Meteor - ali zvezdni utrinek je svetlobni pojav na nebu. Povzroči ga običajno droben kamenček, ki prileti iz vesolja v Zemljino atmosfero. Ti delci letijo proti nam z veliko hitrostjo, zato med letom skozi ozračje zažari. To vidimo kot piko na nebu, ki leti zelo hitro. Čez večji del neba običajno prepotuje v manj kot sekundi. Tisti najbolj počasni in vztrajni lahko trajajo celo več sekund. Meteor je torej samo pojav na nebu in ne tisti drobec kamenja, ki ga je povzročil.

Meteorit - je delec iz vesolja, ki je preživel pot skozi atmosfero in padel na Zemljina tla.

Meteoroid - je delec, kamen v vesolju, manjši od asteroidov, planetov in planetoidov.