V noči iz 7. na 8. oktober 2016 pričakujemo maksimum meteorskega roja Drakonidi. Najbolje bodo vidni takoj po Sončevem zahodu. Roj bo aktiven od 6. do 10. oktobra.
Pojavijo se vsako leto začetek oktobra, ko Zemlja potuje skozi prašne delce, ki jih je za sabo pustil komet Giacobini-Zinner. Čeprav so nam Drakonidi že večkrat priredili lepe nebesne ognjemete, pa letos ne pričakujemo večjega izbruha. Pričakujemo lahko okoli 5 meteorjev na uro.
Prve meteorje iz roja Drakonidov bomo lahko opazili že 6. oktobra, videli pa jih bomo nekje do 10. oktobra. Vrhunec aktivnosti bodo dosegli v noči iz 7. na 8. oktober. Najbolje je, da z opazovanji začnemo že takoj po Sončevem zahodu, saj je takrat ozvezdje Zmaja, iz kjer bodo navidezno prihajali meteorji, najvišje na nebu. Tekom noči bo Zmaj vedno nižje nad obzorjem, zato bomo vsako uro videli manj meteorjev. Opazovanja bo v večernih urah kvarila Luna, ki pa bo zašla okoli 23h po našem času.
Radiant (točka, iz katere meteorji navidezno izhajajo) Drakonidov leži v ozvezdju Zmaja. Največ meteorjev bomo tako opazili, če bomo svoj pogled usmerili proti severozahodnem delu neba.
Za opazovanje se je najbolje odpraviti na lokacijo, ki je čim dlje od moteče javne razsvetljave, razsvetljenih cerkva, plakatov in ostalih virov, ki povzročajo svetlobno onesnaževanje. Priporočamo kakšen travnik na vrhu hriba, od koder vidimo nebo vse do obzorja.
Opazovanja meteorjev lahko moti Luna, saj s svojo svetlostjo razsvetli nebo, zaradi česar lahko vidimo zgolj svetlejše predstavnike roja. Letos imamo z Luno srečo, saj bo na dan maksimuma 3 dni stara Luna zašla že ob 19:40 in praktično ne bo motila opazovanj.
Opazovanje meteorjev je najbolj preprosto astronomsko opazovanje nasploh. Vse kar potrebujemo je kakšna mehkejša podlaga za ležanje in veliko toplih oblačil. Uležemo se na tla in zremo v nebo ter čakamo, da nas razveseli kakšen svetel utrinek.
Za fotografijo potrebujemo fotoaparat, ki je sposoben narediti fotografijo z dolgim časom (vsaj 30 sekund). Najlažje bo, če ga pritrdimo na fotografsko stojalo, saj mora biti fotoaparat pri miru.
Poskrbeti moramo, da je slika karseda ostra. Običajno je potrebno ročno ostrenje, saj so zvezde prešibke, da bi ostrili z avtomatskim načinom.
Fotoaparat usmerimo v željen del neba. Priporočljivo je izbrati del neba blizu obzorja, saj bo tam največ meteorjev.
Fotoaparat nastavimo na visoko občutljivost (npr. ISO1600), objektivu pa čim bolj odpremo zaslonko. Nato sprožimo fotografijo. Sprva je dobro, da preizkusimo različne čase in občutljvosti. Če bo čas fotografije predolg, bo nebo preosvetljeno in meteorjev ne bomo videli. Če bo čas prekratek ali občutljivost prenizka, na fotografiji ne bomo imeli zvezd, ujeli pa bomo samo najsvetlejše meteorje.
Meteor - ali zvezdni utrinek je svetlobni pojav na nebu. Povzroči ga običajno droben kamenček, ki prileti iz vesolja v Zemljino atmosfero. Ti delci letijo proti nam z veliko hitrostjo, zato med letom skozi ozračje zažari. To vidimo kot piko na nebu, ki leti zelo hitro. Čez večji del neba običajno prepotuje v manj kot sekundi. Tisti najbolj počasni in vztrajni lahko trajajo celo več sekund. Meteor je torej samo pojav na nebu in ne tisti drobec kamenja, ki ga je povzročil.
Meteorit - je delec iz vesolja, ki je preživel pot skozi atmosfero in padel na Zemljina tla.
Meteoroid - je delec, kamen v vesolju, manjši od asteroidov, planetov in planetoidov.
Copyright © Zlahkoto.si
Theme by Danetsoft and Danang Probo Sayekti inspired by Maksimer