Tokratni popoln Lunin mrk bomo iz Slovenije lahko opazovali skoraj v celoti. Izmuznil se nam bo zgolj zadnji, najmanj atraktiven del, ko Luna zapusti Zemljino polsenco. Tisti najbolj zanimiv del, fazo popolnega mrka, bomo lahko opazovali v celoti.
Delni Lunin mrk se začne ob 3:07 zjutraj, torej bo treba zgodaj vstati ali bedeti pozno v noč! Pred tem bomo lahko spremljali, kako Luna leze v Zemljino polsenco. Popolni mrk bomo lahko opazovali od 4:47 do 5:23. Kasneje bo Luna zgolj še zdrsnila iz Zemljine polsence.
Dogodek | Čas |
---|---|
Začetek polsenčne faze | 2:11 |
Začetek delnega mrka | 3:07 |
Začetek popolnega mrka | 4:11 |
Sredina popolne faze | 4:47 |
Konec popolnega mrka | 5:23 |
Konec delnega mrka | 6:27 |
Konec polsenčne faze | 7:22 |
Pri Luninih mrkih lahko opazujemo t. i. efekt krvave Lune. Ta se v fazi popolnega mrka resnično pobarva rdeče. Odtenek in svetlost sta zelo odvisna od stanja v Zemljini atmosferi v času, ko se mrk odvija. Sonce ne sije direktno na Luno, saj je ta v Zemljini senci. Sončeva svetloba pa pri potovanju skozi Zemljino atmosfero zaradi sipanja na delcih v zraku zaide tudi v Zemljino senco in malenkost osvetli Luno.
Če je v ozračju več prašnih delcev in vlage, se Luna obarva bolj temno rdeče ali rjavkasto in je temnejše barve. Kadar je ozračje bolj čisto in prosojno, je Lunin v fazi popolnega mrka obarvana bolj svetlo rdeče in je tudi svetlejša.
Če Zemlja ne bi imela atmosfere, Lune v fazi popolnega mrka sploh ne bi mogli videti, saj je takrat v temni senci našega planeta.
Luna bo ob tokratnem mrku še malenkost večja kot ponavadi. Na svoji poti namreč ni ves čas povsem enako oddaljena od Zemlje. Njena orbita ni krožnica, temveč elipsa, kar pomeni, da je na neki točki svoje poti najbližje Zemlji, na drugi pa najdlje. Ko je na najbližjem predelu orbite, je Luna navidezno večja in tega pojava se je prijelo ime super Luna.
Za opazovanje je najbolje izbrati visok hrib in kakšen travnik s čim bolj odprtim obzorjem. Luna bo ta dan v ozvezdju Ribi. Posledično je ob začetku delnega mrka na jugozahodnem nebu ne bo težko najti, kasneje pa bo vedno bolj zahajala proti zahodnemu obzorju.
Opazujemo jo lahko brez optičnih pripomočkov, torej kar s prostimi očmi. Brez skrbi pa lahko uporabimo kateri koli daljnogled ali teleskop.
Za fotografijo je najbolje, če uporabimo fotografsko stojalo, saj bo Luna med popolno fazo precej potemnela. Nikoli pa ni greh poskusiti tudi brez ali celo z mobilnim telefonom. Morda pa vseeno uspe!
Opazovanje Luninega mrka je za razliko od Sončevega POVSEM VARNO, zato kar pogumno in brez skrbi!
V prihodnjih dveh letih bomo iz Slovenije priča zgolj dvema dogodkoma, ko Luna zaide v Zemljino polsenco, in enem relativno skromnem delnem mrku. Naslednji popolni Lunin mrk nas v domačem kraju čaka v letu 2018. V spodnji tabeli so naslednji mrki, vidni iz naših krajev.
Leto | Dan | Stopnja mrka |
---|---|---|
2016 | 16. september | Polsenčni |
2017 | 10./11. februar | Polsenčni |
2017 | 7. avgust | Delni |
2018 | 27./28. julij | Popolni |
Lunini mrki sicer niso prav pogost pojav, jih pa vseeno lahko opazujemo večkrat kot Sončeve. Na desetletje lahko iz enega kraja na Zemlji opazujemo štiri do pet popolnih mrkov. Običajno se ne pojavljajo po kakšnem vzorcu, temveč precej nepovezano.
Vsake toliko pa dobimo štiri popolne mrke zapored, torej vmes ni nobenega delnega ali polsenčnega. Temu pravimo lunarna tetrada. Mrki so v takem primeru med sabo časovno oddaljeni po 6 mesecev, torej imamo med posameznima mrkoma vsaj 6 polnih Lun. Mrk, ki mu bomo priča septembra 2015, je zadnji v tetradi mrkov, ki so bili 15. aprila 2014, 8. oktobra 2014 in 4. aprila 2015.
Po izračunih Nase bo v trenutnem stoletju 8 tetrad. Trenutna je druga, prva pa se je začela v letu 2003.
Giovanni Schiparelli, italijanski astronom, je izračunal, da se tetrade pojavljajo v obdobju 300 let bolj pogosto, naslednjih 300 let pa precej bolj poredko. Recimo med leti 1852 in 1908 ni bilo nobene tetrade. Mrki so sicer bili, vendar ni bilo niti enkrat štirih popolnih zapored. Naslednja tri stoletja imajo na drugi strani 17 tetrad.
Lunin mrk se zgodi, ko Luna na svoji poti okoli našega planeta zaide v Zemljino senco. Naš edini naravni satelit sicer naredi en krog okoli Zemlje vsak mesec, vendar je njena orbita rahlo nagnjena in v večini primerov zgreši Zemljino senco. Vsake toliko pa potuje točno skozi in takrat imamo priložnost opazovati mrk.
Staro grški astronom Aristarh je že pred 2300 leti preko opazovanja Luninega mrka opazil, da je senca Zemlje precej večja od Lune. Tako je pravilno sklepal, da je Luna manjša od Zemlje in iz primerjave premerov izračunal premer Lune.
Copyright © Zlahkoto.si
Theme by Danetsoft and Danang Probo Sayekti inspired by Maksimer