slideshow 1 slideshow 2 slideshow 3 slideshow 4 slideshow 5 slideshow 6 slideshow 7 slideshow 8 slideshow 9 slideshow 10 slideshow 11 slideshow 12

Nebo na otoku Mljet

V mesecu juliju (2017) smo Z lahkoto! združili prijetno s koristnim in se odpravili na počitnice na otok Mljet (Hrvaška). Ker je otok precej oddaljen od večjih mest, ima zelo temno nebo.


V sredini fotografije se nahaja središče naše galaksije - Rimske ceste. Temno nebo na otoku nam omogoča izjemen pogled na našo "domačo okolico". Foto: Matic Smrekar

Edini resen problem pri astrofotografiji na Mljetu je bil najti primeren prostor za opazovanje. Nazadnje smo se namestili kar na počivališče ob glavni cesti.

Lunin mrk - 7. avgust 2017

V večernih urah 7. avgusta 2017 smo imeli priložnost opazovati delni Lunin mrk. Z lahkoto! smo se odpravili na Kurešček nad Ljubljanskim barjem. Ob 20:15 smo dočakali vzhod Lune, ki je že bila v fazi delnega mrka.


Delni Lunin mrk med oblaki. Malenkost Zemljine sence se vidi desno spodaj. Foto: Matic Smrekar

Opazovanje so oteževali številni oblaki blizu obzorja, ki so Luno večidel dogodka na žalost zakrivali. Vseeno pa smo ujeli nekaj lepih trenutkov delno zakrite Lune. Spodaj si lahko ogledate nekaj vtisov z opazovanja.

Foto: Matic Smrekar in Urška Poje.






Perzeidi 2017

V sredini avgusta bomo doživeli enega najbolj znanih meteorskih rojev. Največ jih bomo opazili v noči iz 12. na 13. avgust 2017. Pričakujemo lahko od 40 do 50 meteorjev na uro, kar je manj kot običajno, saj bo opazovanja motila Luna.


Meteorji enega roja prihajajo navidezno iz iste točke na nebu. Vir: NASA.

Meteorje vidimo, ker drobni delci prahu zaradi velike hitrosti med potovanjem skozi Zemljino ozračje zažarijo. Srednja hitrost letenja delcev skozi zrak je okoli 59 km/s. S tako hitrostjo, bi za razdaljo od Ljubljane do Kopra potrebovali eno sekundo, za pot čez celo Slovenijo pa manj kot pet sekund.

Strah, da bi kakšen meteor preluknjal vašo streho, je povsem odveč, saj so ti delci tako krhki, da zgorijo že visoko v ozračju (nad 90 km visoko). Perzeidi so znani po številnih svetlih meteorjih (bolidih), povprečen Perzeid pa je svetel kot svetlejše zvezde na nebu. Najsvetlejši bolidi lahko pustijo sledi, ki na temnem nebu s prostim očesom ostanejo vidne več minut.


Komet Swift-Tuttle. Vir: NASA.

Vir delcev, ki povzročajo meteorski roj, izvira iz kometa Swift Tuttle, ki dandanes še vedno potuje okoli Sonca. Njegov premer meri kar 27 km in če bi ga postavili na Zemljo bi to bila približna razdalja med Ljubljano in Logatcem. Orbiti kometa in Zemlje sta v najbljižji medsebojni točki oddaljeni 135.000km (desetkrat več kot je premer Zemlje), zaradi česar je komet načeloma potencialno nevaren za trk z Zemljo. Komet so na Kitajskem opazovali že leta 69 pr.n.š.. Po izračunih pa so znanstveniki ugotovili, da se bo zopet pojavil leta 2126. Perzeide, znane tudi kot solze sv. Lovrenca, je odkril belgijec Adolphe Quetelet. Leta 1835 je objavil, da meteorji, ki so pogosti avgusta, prihajajo iz ozvezdja Perzej.

Kdaj opazovati?

Astronomski večer v KSEVT-u

Avgusta 2017 smo v Vitanju izvedli astronomski večer za obiskovalce vesoljskega centra Hermana Potočnika Noordunga. Sprva smo izvedli astronomsko predavanje, preko katerega smo se spoznali z nastankom vesolja in z osnovnimi objekti, ki ga naseljujejo.


Nadaljevali smo na strehi zgradbe, od koder smo opazovali planete, Luno in ozvezdija. Nekaj fotografskih vtisov z dogodka si lahko ogledate spodaj.

Foto: Urška Poje.






Astronomski dan za dijake SŠOF

Junija 2017 smo izvedli astronomski naravoslovni dan za 100 dijakov Srednje šole za oblikovanje in fotografijjo. Dogodek smo začeli s predavanjem o vesolju, njegovem nastanku, rojstvu zvezd in galaksij. Tako smo dobili nekaj znanja, ki nam prišlo prav pri praktičnem delu spoznavanja nočnega neba.


Vodeno opazovanje ozvezdij.

Večer smo nadaljevali pod nočnim nebom na Kureščku, nad Ljubljanskim barjem. Dijaki so se seznanili z ozvezdji in orientacijo po nebu, nato so si skozi dva teleskopa lahko ogledali planeta Saturn in Jupiter, nazadnje pa smo opazovali še precej bolj oddaljene objekte - dvojne zvezde, zvezdne kopice, meglice in galaksije.

Foto: Simon Jovanovič.






Strani

Copyright © Zlahkoto.si

Theme by Danetsoft and Danang Probo Sayekti inspired by Maksimer