* Prispevek je bil objavljen v reviji Spika. Avtor besedila in foto: Matic Smrekar.
Redko imamo priložnost občudovati Rimsko cesto poleg Oriona. Tisto, pravo, zimsko Rimsko cesto. V noči 23./24. november 2014 smo jo lahko iz Krima nad Ljubljanskim barjem opazovali prav do obzorja. No, opazovali smo na parkirišču tik pod vrhom, kjer je obzorje precej visoko, saj je lokacija obkrožena z drevesi. Ko sem videl Tonetovo fotko iz Velike planine, sem bil navsezadnje teh dreves kar vesel. Nam vsaj Italija ni kvarila fantastične noči.
Podatki o fotografiji: en posnetek, ISO 1600, 340 sek (5,5 min). Oprema: Fuji X-E1, 18-55 mm objektiv pri 18 mm in f/2.8. Foto: Matic Smrekar.
Že pot navzgor je veliko obetala, saj je vodila skozi številne goste plasti megle. To je vedno dober znak - ves čas upaš le, da je vrh nad belo navlako. Na našo srečo so se meglene vlečke končale nekje 100 metrov pod vrhom, od koder si lahko navzdol videl belo morje, posuto z oražnimi pikami.
SQM je ves čas opazovanja vračal vrednosti okoli 21.50 mag/s2. Za Krim, kjer smo običajno merili vrednosti pod 21.00, je to več kot izjemno! No, tudi drugod se nad takšnimi nočmi nikakor ne bi pritoževali. Tipična SQM meritev na Zaplani nad Vrhniko je bila v letih med 2008 in 2010 med 21.20 in 21.30.
No vseeno se mi zdi potrebno poudariti, da ne gre za naravno temno nebo. Videl se je moteč sij svetlobe iz ljubljanske, severovzhodne strani, na jugu pa so se proti obzorju, drevesom, objekti izgubljali pod mlečnostjo zaradi slovenske obale in Italije. Namreč, ko naravnega nočnega neba ne preglasi umetna svetloba, se vsak še tako šibek vir zelo dobro vidi.