Na naši zvezdi je v novembrskih dnevih precej živahno. Aktivno področje AR 2443 povzroča kar precej viharjev v medplanetarnem prostoru. Zazdaj naših geografskih širin geomagnetna aktivnost ni dosegla, morda pa se lahko nadejamo kakšnega močnejšega izbruha in posledično severnega sija v naslednjih dneh.

Fotogenično aktivno področje AR 2443. Foto: Matic Smrekar.

Na vidnem delu Sončeve ploščice lahko vidimo še nekaj drugih, manjših skupin peg. 5. novembra 2015 se je takole na vzhodnem robu pokazalo področje AR 2448.

V bližini Trebnjega na Dolenjskem smo skupaj s Kulturnim društvom Šentlovrenc izpeljali spoznavanje zvezd in vesolja - Doživite vesolje! Sprva smo preko interaktivnega predavanja predstavili, kako je videti to naše vesolje, koliko so od nas oddaljene zvezde in kje lahko najdemo kakšnega marsovca.

Ko smo se z vesoljem malo zbližali in navdušili predvsem najmlajše, smo se odpravili na bližnji hrib. Tam smo postavili teleskope, se pogreli s toplimi napitki in začeli z opazovanjem. Spoznali smo ozvezdja, se naučili orientirati po nebu in skozi teleskop opazovali zvezde, kopice, meglice in galaksije. Nazadnje je prišla na vrsto še tista poslastica - Luna.

Tako smo v sodelovanju s KD Šentlovrenc združili prijetno s koristnim in priredili lepo in pestro sobotno popoldne, polno zanimivih novih izkušenj, spoznanj, druženja, navduševanja nad zvezdami, opazovanja zvezd in vesolja ter navduševanja vseh generacij, predvsem pa mladih za naravo in vesolje. Z lahkoto!

Foto: Matija Kastelic.

Naslovnico oktobrske številke astronomske revije Spika krasi kolaž fotografij septembrskega Luninega mrka. Avtor naslovnice je Matic Smrekar, Z lahkoto!

V oktobrski Spiki najdete še več lepih fotografij in poročil opazovanj Luninega mrka, 28. septembra 2015, nekaj prispevkov o Luni, Plutonu, meteorjih in še več raznolikih astronomskih zanimivosti. Na Spiko se lahko naročite na spletni strani revije: http://astronomska-revija-spika.si/.

Popolni Lunin mrk nam je 28. septembra 2015 sprva postregel z nekaj vremenske drame. Po 2. uri zjutraj pa so se oblaki bolj ali manj povsod po Sloveniji razkadili in opazovalci tega zanimivega dogodka smo navdušeno štartali postavljat teleskope pod nočno nebo.

Faze delnega Luninega mrka od 3:24 do 4:09 po lokalnem času. Oprema: Fuji X-E1; 300 mm f/5.3 Newton. Foto: Matic Smrekar

Med 3:07 in 4:11 zjutraj smo lahko opazovali, kako je Luna počasi lezla v Zemljino senco. Na zgornji fotografiji lahko vidimo potovanje naše sive spremljevalke v našo senco. To fazo imenujemo delni Lunin mrk.

Tokratni popoln Lunin mrk bomo iz Slovenije lahko opazovali skoraj v celoti. Izmuznil se nam bo zgolj zadnji, najmanj atraktiven del, ko Luna zapusti Zemljino polsenco. Tisti najbolj zanimiv del, fazo popolnega mrka, bomo lahko opazovali v celoti.

Tako je bil videti popoln Lunin mrk leta 2011.

Delni Lunin mrk se začne ob 3:07 zjutraj, torej bo treba zgodaj vstati ali bedeti pozno v noč! Pred tem bomo lahko spremljali, kako Luna leze v Zemljino polsenco. Popolni mrk bomo lahko opazovali od 4:47 do 5:23. Kasneje bo Luna zgolj še zdrsnila iz Zemljine polsence.